Med 10. in 13. oktobrom 2026 sem se v Budimpešti udeležila šestega modula izobraževalnega programa Seeing & Understanding from the Base pod vodstvom priznane učiteljice Iyengar joge Stephanie Quirk. Tokratni modul z naslovom Acquiring the State of Balance & Harmony, Systemic Imbalance je bil posvečen raziskovanju ravnovesja, medsebojne povezanosti telesnih sistemov in terapevtskega pristopa k Iyengar jogi.
Stephanie Quirk je mednarodno priznana učiteljica Iyengar joge, posebej znana po svojem poglobljenem poznavanju terapevtskega pristopa. Več kot 20 let je živela in delovala v indijskem mestu Pune, kjer se je na inštitutu Ramamani Iyengar Memorial Yoga Institute (RIMYI) neposredno učila pri družini Iyengar in sodelovala pri terapevtskih urah joge. Danes svoje bogate izkušnje prenaša na učitelje in izkušene praktikante joge po vsem svetu.
Osrednja tema štiridnevne delavnice je bila prilagajanje jogijske prakse različnim zdravstvenim stanjem, od visokega in nizkega krvnega tlaka do kronične utrujenosti in nevroloških bolezni. Stephanie je s predavanji in praktičnimi demonstracijami pokazala, kako pomembno je razumeti posameznikovo zdravstveno stanje, njegove sposobnosti in omejitve ter na tej podlagi oblikovati ustrezno zaporedje asan.
Posebno pozornost smo namenili natančnosti izvedbe, zaporedju asan in premišljeni uporabi pripomočkov. Raziskovali smo, kako lahko sprememba podpore, smeri iztegovanja ali trajanja položaja vpliva na izkušnjo prakse. Prav te podrobnosti so ključne za razumevanje terapevtskega pristopa v Iyengar jogi, kjer izbira asane predstavlja le del širšega, premišljeno zasnovanega procesa.
Prvi dan: Od krvnega tlaka do prakse za imunski sistem
Prvi dan delavnice smo se posvetili visokemu in nizkemu krvnemu tlaku ter raziskovali, kako lahko z izbiro in prilagajanjem asan oblikujemo prakso za ljudi z različnimi zdravstvenimi stanji.
Med dopoldanskim predavanjem je Stephanie predstavila zgodbo iz Indije, ki sega v leto 2009, ko se je mesto Pune soočalo z epidemijo gripe H1N1.
V tem obdobju je B. K. S. Iyengar pripravil posebno zaporedje asan, namenjeno podpori imunskemu sistemu. Stephanie nam je predstavila okoliščine njegovega nastanka in pojasnila, kako je Iyengar z izbiro in zaporedjem položajev pristopil k takratnim zdravstvenim izzivom.
Zgodba je bila še posebej zanimiva zaradi vzporednic s pandemijo covida-19, ki smo jo doživeli več kot desetletje pozneje.
Dopoldansko prakso smo namenili prav temu zaporedju, ki ga je Stephanie predstavila pod naslovom Practice That Supports the Immune System.
Vadili smo Adho Mukha Svanasano, Uttanasano, Prasarita Padottanasano, Sirsasano, Dwi Pada Viparita Dandasano, Sarvangasano in Halasano. Nekatere položaje smo prilagodili, saj nismo imeli na voljo vseh pripomočkov, predvidenih v izvirnem zaporedju, med drugim stenskih vrvi za Sirsasano in posebnih postavitev stolov za podprte obrnjene položaje.
Zaporedje združuje predklone, podprte zaklone in obrnjene položaje. Pomembni so ustrezna podpora telesu, položaj glave in pogoji, ki omogočajo daljše, stabilno zadrževanje asan brez nepotrebnega napora.
Popoldanska praksa: Podpora, dihanje in ravnovesje
Popoldne smo nadaljevali s temo nizkega krvnega tlaka in prilagajanjem prakse posameznikovim potrebam. Stephanie je med drugim govorila o ortostatski hipotenziji, pri kateri lahko ob hitrem vstajanju iz sedečega ali ležečega položaja pride do omotice zaradi nenadnega padca krvnega tlaka.
Posebno pozornost smo namenili odpiranju prsnega koša ter položaju ramen, medenice in glave. Z uporabo bolsterjev, odej, kvadrov in stolov smo raziskovali različne podprte položaje, predvsem Savasano in Supta Virasano.
Med praktičnimi demonstracijami smo opazovali, kako lahko že majhna sprememba višine podpore vpliva na položaj hrbtenice, razporeditev teže in občutek v asani. Stephanie je poudarjala pomen ustvarjanja prostora v prsnem košu ter ustrezne podpore, ki omogoča sprostitev brez izgube pravilne poravnave telesa.
Dotaknili smo se tudi pojma prana vayu, ki je v jogijski filozofiji povezan z vdihom, sprejemanjem in življenjsko energijo. Pozornost smo usmerili v opazovanje dihanja, predvsem v kratek, skoraj neopazen premor med vdihom in izdihom.
Ob zaključku dneva smo razmišljali še o širšem pomenu jogijske prakse. Zakaj se ljudje vračajo k jogi? Pogosto zato, ker se po vadbi bolje počutijo. Toda redna praksa ponuja tudi možnost razvijanja večjega zavedanja, prepoznavanja ustaljenih navad in postopnega spreminjanja odnosa do sebe ter drugih.
Pri poučevanju zato ni pomembna le pravilna izvedba asane, temveč tudi razumevanje človeka, ki jo izvaja. Vsak učenec prihaja z drugačnimi potrebami, sposobnostmi in omejitvami. Naloga učitelja je, da jih zna prepoznati ter prakso ustrezno prilagoditi.
Drugi dan: Visok krvni tlak, kronična utrujenost in prilagajanje prakse
Drugi dan delavnice smo se poglobili v visok krvni tlak, kronično utrujenost in zdravstvene težave po prebolelem covidu. Raziskovali smo, kako prakso prilagoditi posameznikovemu zdravstvenemu stanju, omejitvam in odzivu telesa na različne asane.
Stephanie je visok krvni tlak opisala kot tihega ubijalca (silent killer), saj lahko dolgo časa poteka brez opaznih simptomov. V razpravi smo se dotaknili tudi različnih težav, kot sta občutek napetosti v glavi in pekoče oči, ter povezav z drugimi zdravstvenimi stanji, med drugim s sladkorno boleznijo.
V praktičnem delu smo se najprej posvetili stoječim predklonom, pri katerih sta bila ključna ustrezna podpora glave in položaj oči. Raziskovali smo, kako smer pogleda, položaj vratu in višina podpore vplivajo na občutek napetosti ter kako ustvariti pogoje za mirnejše in stabilnejše zadrževanje položaja.
Nadaljevali smo s podprtimi asanami, kot so Supta Virasana, Supta Baddha Konasana, Salamba Purvottanasana in Ustrasana. Z uporabo bolsterjev, odej, kvadrov in stolov smo preizkušali različne načine podpore telesu. Posebna pozornost je bila namenjena položaju prsnega koša, ramen in hrbtenice ter zmanjševanju nepotrebnega mišičnega napora.
Pomemben del dneva smo namenili tudi kronični utrujenosti in težavam po prebolelem covidu. Stephanie je poudarila, da pri takšnih stanjih daljše zadrževanje asan ali intenzivnejša praksa nista nujno primerna. Ključno je spremljanje posameznikovega odziva, prepoznavanje znakov preobremenitve in ustrezno prilagajanje trajanja ter zahtevnosti položajev. Med opozorilnimi znaki smo obravnavali tudi spremembe barve ustnic.
Raziskovali smo zaporedje, ki je vključevalo Adho Mukha Virasano, Supta Virasano, Adho Mukha Svanasano, Salamba Purvottanasano in Uttanasano. Pri posameznih izvedbah je bilo potrebnih več pripomočkov in tudi pomoč drugih udeležencev, da smo lahko natančno namestili podporo za glavo, vrat in trup.
Praktične demonstracije so jasno pokazale, kako pomembna je povezava med izbiro asan, njihovim zaporedjem, trajanjem in načinom izvedbe. Enak položaj lahko ob drugačni podpori ali prilagoditvi zahteva bistveno manj napora in omogoči drugačno izkušnjo prakse. Prav sposobnost opazovanja teh razlik in razumevanja posameznikovega odziva je eno ključnih izhodišč terapevtskega pristopa v Iyengar jogi.
Tretji in četrti dan: Nevrološke bolezni in terapevtska praksa
Zadnja dva dneva delavnice smo se posvetili nevrološkim in drugim kroničnim boleznim, med drugim Parkinsonovi bolezni. Govorili smo o tem, kako lahko težave z ravnotežjem, koordinacijo, mišično močjo in gibljivostjo vplivajo na vsakodnevno gibanje ter kako temu prilagoditi jogijsko prakso.
Velik del časa smo namenili praktičnemu delu. Preselili smo se v odlično opremljen joga studio, kjer smo imeli na voljo številne pripomočke, med drugim stenske vrvi, joga konja, stole, trakove, bolsterje in lesene kvadre. Tako smo lahko raziskovali različne izvedbe stoječih položajev, predklonov, zaklonov in obrnjenih asan.
Stephanie je z demonstracijami pokazala, kako lahko s premišljeno uporabo pripomočkov ustvarimo ustrezno podporo in omogočimo izvedbo položajev tudi ljudem z omejeno gibljivostjo ali slabšim ravnotežjem. Raziskovali smo stabilnost, orientacijo telesa v prostoru ter položaj medenice, hrbtenice in ramenskega obroča. Posebej poučno je bilo opazovati, kako že majhna sprememba položaja telesa ali višine podpore vpliva na izvedbo asane.
Preizkušali smo tudi različne načine uporabe stenskih vrvi in joga konja, ki omogočajo drugačen pristop k iztegovanju hrbtenice, odpiranju prsnega koša in podprtim obrnjenim položajem. Pri tem je Stephanie ves čas poudarjala pomen natančnega opazovanja in razumevanja, zakaj določeno prilagoditev uporabimo.
Eno pomembnejših sporočil zadnjih dveh dni je bilo, da ista diagnoza ne pomeni nujno enake jogijske prakse. Pri oblikovanju zaporedja moramo upoštevati posameznikovo starost, zdravstveno stanje, telesne sposobnosti in trenutne omejitve. Prav praktične demonstracije so pokazale, kako raznolik in individualno prilagojen je lahko terapevtski pristop v Iyengar jogi.
Štirje dnevi s Stephanie Quirk so ponudili veliko novih informacij, praktičnih izkušenj in priložnosti za poglobljeno raziskovanje. Delavnica je znova pokazala, kako obsežno znanje in razumevanje telesa sta potrebna za terapevtski pristop v Iyengar jogi.
Pri Stephanie še posebej cenim njeno sposobnost, da kompleksne teme poveže s konkretnimi primeri iz prakse. Njene razlage, natančne demonstracije in vprašanja nas spodbujajo, da se ne ustavimo zgolj pri izvedbi asane, temveč poskušamo razumeti tudi njeno delovanje in namen.
Dobro poučevanje zahteva nenehno opazovanje, raziskovanje in pripravljenost na učenje. Vsaka takšna delavnica odpre nova vprašanja in ponudi drugačen pogled na prakso, ki jo poznamo že vrsto let.
Veselim se nadaljevanja izobraževanja in novih spoznanj, ki jih bo prinesel sedmi modul.