Ko sva v petek zjutraj stopili na prizorišče Iyengar joga konvencije v Firencah, naju je pozdravil rahel vetrič, ki je nosil s sabo prepoznaven, sladek vonj cvetočega jasmina. Zdelo se je, kot da narava sama odpira vrata svetemu prostoru – prostoru, kjer joga ni bila le praksa, temveč način bivanja.
Med 9. in 11. majem se je v Firencah odvila izjemna Iyengar joga konvencija, ki jo je s predanostjo in občutkom organiziralo društvo Light on Yoga Association Italy, danes znano kot Associazione Iyengar Yoga Italia (AIYI). Dogodek je presegel običajne okvire jogijskih srečanj – postal je utripajoča celota energije, skupnosti, filozofije in tihega, a globokega notranjega zavedanja.
AIYI je bilo ustanovljeno leta 1990 z željo po širjenju učenja mojstra B.K.S. Iyengarja, čigar knjiga Light on Yoga velja za eno najvplivnejših del o jogi. Danes združenje povezuje več kot 400 certificiranih učiteljev Iyengar joge po vsej Italiji ter tisoče praktikantov, ki jim joga predstavlja več kot le telesno vadbo – način življenja.
Potovanje se začne
Najino potovanje se je začelo že nekaj dni pred konvencijo. S skrbnostjo sva pripravili vse pripomočke RunToYoga, jih zložili v že poznani črni kombi in se podali na pot proti Firencam. Odhajava iz Slovenije, kjer se je zgodba RunToYoga tudi začela – kot projekt, ki združuje jogo, gibanje in skupnost.
Občutki ob odhodu so bili preprosti in lepi – veselje ob pričakovanju ponovnega snidenja z znanimi obrazi, radovednost ob misli na nova poznanstva in hvaležnost, da bova ponovno del skupnosti, ki jo povezuje predanost Iyengar jogi. Pot, ki ni le fizična, ampak tudi notranja – taka, ki vsakič znova prinese nekaj tihega, osebnega in dragocenega.
Raya Uma Datta – učitelj z modrostjo in srcem
Letos je konvencijo vodil Raya Uma Datta, eden ključnih učiteljev iz svetovno znanega Ramamani Iyengar Memorial Yoga Institute (RIMYI) v Puni, Indija. Z Iyengar jogo se je srečal že pri desetih letih, poučevati pa je začel v zgodnjih dvajsetih. Leta 1998 je sodeloval v predstavitvi asan ob 80. rojstnem dnevu B.K.S. Iyengarja, ki ga je nato osebno izbral za svojega učenca.
Danes je Raya izjemen učitelj – natančen, pronicljiv in prežet s filozofsko globino.
Vikend prakse, vpogleda in tišine
Petek se je začel s stoječimi položaji – na videz preprostimi, a mojstrsko prepletenimi v smiselno in zgoščeno celoto. Raya je z nami delil svoja razmišljanja o zaporedju asan v knjigi Light on Yoga, pri tem pa razkril, da je Guruđija pogosto spraševal, zakaj je izbral prav tak vrstni red. Iz teh vprašanj se je razvila bogata razprava – ne le o poravnavi telesa, temveč tudi o namenu, razvoju in simboliki vsake posamezne asane.
Celoten vikend je subtilno prepletal niti jogijske filozofije in psihologije, zlasti nauke iz Patanđalijevih Joga suter in osemstopenjske poti: Jama, Nijama, Asana, Pranajama, Pratjahara, Dharana, Dhjana, Samadhi. Raya nas je spodbudil k razmisleku o človeškem umu – kako nenehno preskakuje z misli na misel in kako vse, kar doživimo, tolmačimo skozi pretekle izkušnje, vloge in identitete: »Sem moški. Sem starš. Sem to ali ono po poklicu.« A pod vsem tem, je poudaril, smo si vsi enaki.
Joga tako postane pot razplastitve – postopno spuščanje vsega, za kar menimo, da nas določa, ne le skozi asan, temveč skozi zavestno, prisotno življenje.
Sobota – zaporedje asan v Light on Yoga
Sobota nas je popeljala globlje v strukturo sekvenc – ne le kako, temveč zakaj. Zakaj je Guruji določene asane postavil v določenem vrstnem redu? Kako ena pripravi telo in um na drugo? Vsaka sekvenca je bila natančno izpiljena in premišljeno sestavljena.
Skupaj smo se gibali, dihali, poslušali in se učili – skozi izkušnjo, kjer praksa postane prostor raziskovanja, tišine in vpogleda.
Nedelja – dih, tišina in prisotnost
Nedeljsko jutro je bilo posvečeno pranajami – ne le dihanju, temveč zavestnemu opazovanju diha. V dvorani je zavladala tišina, ki ni bila prazna, temveč globoka, polna in usmerjena navznoter. Prisotna je bila hvaležnost – tiha, a otipljiva. In bil je tisti redki trenutek, ko nismo počeli ničesar. Le bili smo.
Po kratkem premoru za kavo in druženje je sledil še en zaključni izziv – bolj dinamična in intenzivna praksa asan, ki nas je spomnila, kako pomembni so vztrajnost, potrpežljivost in notranja moč.
Prava širina joge
Ob koncu vikenda smo še enkrat začutili, da joga ni le gibanje. Je način odnosa do sveta (jama), do sebe (nijama), do telesa (asana) in do čutov (pranajama, pratjahara).
Prava transformacija ne pride v eni pozi. Pride skozi disciplino, zavedanje in stalno prakso. Srečujemo se z lastnim odporom – in se učimo mehčanja. Spoznavamo meje – in jih zavestno premikamo.
Hvala, Firence!
Polni navdiha in zmehčanih teles sva se vrnili k najinem malemu kotičku na dogodku – RunToYoga stojnici, kjer sva z veseljem pozdravili vsakogar, ki je prišel mimo. Hvaležni sva za vsak nasmeh, vsak pogovor, in za vsak tisti tihi trenutek, ko ste izbrali pripomoček za svojo prakso.
Vsem, ki ste bili z nami – hvaležno in z odprtim srcem vas nosiva v spominu.
Tistim, ki vas ni bilo – naj vam te besede prinesejo vsaj drobec tistega miru in jasminove čarobnosti, ki smo jo tam skupaj občutili.
Namaste,
Ana & Eva
